Vsebina
Stres povzroča več sprememb v hormonskem sistemu, ki vodijo do povečane proizvodnje hormonov, kot sta adrenalin in kortizol, ki sta pomembna za spodbujanje telesa in pripravo na soočanje z izzivi.
Čeprav so te spremembe primerne za kratek čas in pomagajo obvladovati različne težave, ki se pojavljajo vsak dan, lahko pa se stalno pojavljajo, tako kot v primeru kroničnega stresa, resne zdravstvene težave. To je zato, ker hormonske spremembe povzročajo druge spremembe v telesu, kot so na primer povečana mišična napetost, spremembe črevesne flore, zmanjšan imunski sistem.
Tu je nekaj praktičnih nasvetov, kako se boriti proti stresu in se izogniti tem težavam.
1. Nespečnost
Stres lahko povzroči ali poslabša nespečnost, kajti poleg stresnih situacij, kot so družinske ali službene težave, težko zaspite, hormonske spremembe povzročajo tudi prekinitev spanja ponoči, kar močno zmanjša kakovost počitka.
Kaj storiti: nekatere strategije, ki lahko pomagajo, vključujejo pitje kozarca mleka pred spanjem, izogibanje kofeinu do 3 ure pred spanjem, ohranjanje prostora hladnega, slabo osvetljenega in udobnega in, kar je najpomembneje, ne razmišljanje o težavah, povezanih z stres. Oglejte si druge preproste nasvete za boljši spanec.
2. Motnje hranjenja
Prenajedanje ali anoreksija sta zelo pogosta primera prehranjevalnih motenj, ki jih povzroča pretiran stres, kajti ko je telo preobremenjeno ali brez nadzora, skuša s prehrano najti načine, kako se spoprijeti s temi neprijetnimi občutki.
Kaj storiti: posvetujte se s strokovnjakom za prehrano in psihologom, saj mora biti zdravljenje primerno na primer glede na prehranjevalno motnjo, težo, starost, samozavest in voljo.
3. Depresija
Dolgotrajno povečanje kortizola, ki je stresni hormon, ter zmanjšanje serotonina in dopamina, ki ju povzroča stres, sta močno povezana z depresijo. Na ta način, ko ni mogoče obvladovati ali reševati stresnih situacij, se ravni hormonov dolgo spreminjajo, kar lahko povzroči depresijo.
Kaj storiti: sprejmite vedenja za zmanjševanje stresa, na primer izogibanje negativnim mislim, izpostavljanje soncu vsaj 15 minut na dan, spanje 6 do 8 ur na dan, redno gibanje, izogibanje izolaciji in hoji na prostem . Če je potrebno, se za ustrezno zdravljenje posvetujte s psihologom.
Poleg tega lahko nekatera živila, kot so banane ali riž, pomagajo tudi v boju proti depresiji. Oglejte si popolnejši seznam priporočenih živil.
4. Kardiovaskularne težave
Stres lahko povzroči stiskanje arterij in ven, kar ima za posledico zmanjšan pretok krvi, nepravilen srčni utrip in celo otrdelost arterij. To poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov, slabo cirkulacijo, možgansko kap, zvišan krvni tlak in celo srčni napad.
Kaj storiti: jejte zdravo, dajte prednost zelenjavi, sadju in zelenjavi ter redno vadite, poskusite na primer tehnike sprostitve in masaže.
5. Sindrom razdražljivega črevesja in zaprtje
Stres lahko povzroči nenormalno krčenje črevesja, zaradi česar je bolj občutljiv na dražljaje in povzroča simptome, kot so napenjanje, driska in napenjanje. Kadar je stres stalen, lahko črevesje trajno doživlja te spremembe, kar povzroči sindrom razdražljivega črevesja.
Vendar lahko stres v nekaterih primerih povzroči ravno nasprotno zaradi spremembe črevesne flore, zaradi katere oseba manj pogosto hodi na stranišče, kar prispeva k pojavu ali poslabšanju zaprtja.
Kaj storiti: jejte uravnoteženo prehrano, ki je bogatejša z vlakninami, poleg tega pa popijte približno 2 litra vode na dan. V primeru razdražljivega črevesja lahko analgetična zdravila uporabimo tudi za lajšanje simptomov in predvsem za uživanje prehrane z malo maščob, kofeina, sladkorjev in alkohola, saj ta živila poslabšajo simptome.
Preberite več o tem, kako lajšati simptome sindroma razdražljivega črevesja ali zaprtja.