Vsebina
Marasmus je ena od vrst beljakovinsko-energijske podhranjenosti, za katero je značilna velika izguba teže ter izguba mišic in splošna maščoba, kar lahko negativno vpliva na rast.
Za to vrsto podhranjenosti je značilno primarno pomanjkanje ogljikovih hidratov in maščob, zaradi česar telo porabi beljakovine, da ustvari energijo, kar vodi do izgube teže in mišic, kar je značilno za splošno podhranjenost. Poglejte, kakšne so nevarnosti podhranjenosti.
Beljakovinsko-energijska podhranjenost je pogosta pri otrocih, starih od 6 do 24 mesecev, ki živijo v nerazvitih državah, kjer je hrane malo. Poleg socialno-ekonomskega dejavnika lahko na marasmus vplivajo tudi zgodnje odstavitev, neustrezen vnos hrane in slabe zdravstvene razmere.
Znaki in simptomi marazma
Otroci z marazmom kažejo znake in simptome, značilne za to vrsto podhranjenosti, kot so:
- Odsotnost podkožne maščobe;
- Splošna izguba mišic, na primer vizualizacija kosti;
- Ozki boki glede na prsni koš;
- Sprememba rasti;
- Teža precej pod priporočeno starostjo;
- Šibkost;
- Utrujenost;
- Omotica;
- Stalna lakota;
- Driska in bruhanje;
- Povečana koncentracija kortizola, zaradi česar je otrok razpoložen.
Diagnozo marazma postavimo z oceno kliničnih znakov in simptomov, poleg tega pa se lahko zahtevajo laboratorijski testi in drugi, ki omogočajo potrditev diagnoze, kot so ITM, merjenje oboda glave in roke ter preverjanje kožnih gub.
Kakšna je razlika med marazmom in Kwashiorkorjem?
Tako kot marasmus je tudi kvasiorkor vrsta beljakovinsko-energijske podhranjenosti, vendar je zanj značilno izjemno pomanjkanje beljakovin, ki vodi do simptomov, kot so edem, suha koža, izpadanje las, zastoj v rasti, napihnjenost trebuha in hepatomegalija, tj. , povečana jetra.
Kako poteka zdravljenje
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zdravljenje podhranjenosti, vključno z marazmom, poteka postopoma s ciljem postopnega povečevanja količine zaužitih kalorij za preprečevanje črevesnih sprememb, na primer:
- Stabilizacija, kjer se hrana uvaja postopoma z namenom, da se spremenijo presnovne spremembe;
- Rehabilitacija, pri kateri je otrok že bolj stabilen, zato je hranjenje okrepljeno, tako da pride do okrevanja teže in spodbujanja rasti;
- Nadaljnje spremljanje, pri katerem otroka občasno spremljajo, da se prepreči ponovitev bolezni in zagotovi kontinuiteta zdravljenja.
Poleg tega je pomembno, da sorodnika ali skrbnika otroka vodite o tem, kako poteka zdravljenje in kako je treba otroka hraniti, poleg tega pa na primer navesti znake morebitnega ponovitve bolezni. Preberite več o podhranjenosti in kako poteka zdravljenje.
Ustvarila: Uredništvo Tua Saúde